ponedeljek, 31. december 2007

Srečno 2008


Če v starem se letu je kaj zataknilo,
Vam novo bo leto vse vozle rešilo.
Vse leto privoščim Vam srečo, uspeh,
v ljubezni pa kar se da "sladkih pregreh"!


Naj se Vam izpolnijo vse skrite želje...
SREČNO 2008

želiva Eva & Gregor

četrtek, 27. december 2007

Darilo

Včeraj sva z lubijem dobila od mojih starih staršev komplet posode BachMayer. Sva bila tolk presenečena da nisva vedla kaj naj rečeva. Tko da še enkrat res fulll hvala mama in ata!!!! :) Ja zdej si morva sam še stanovanje zrihtat, pol bova pa lahko sprobala novo posodo....komej čakam. ;)

ponedeljek, 24. december 2007

Srečen božič


Sreča je čudežni prah,
ki ga narava iz svojih
angelskih rok strese v naše
naročje, da ga čuvamo in
negujemo z medsebojno toplino
in razumevanjem, s prijateljsko iskrenostjo
in pomočjo.
Želim Vam mnogo čudežnega prahu,
zdravja in izpolnitev želja.

SREČEN BOŽIČ!

ponedeljek, 17. december 2007

Predbožični Dunaj

V soboto sem bila po treh letih spet na Dunaju, in bila vsa navdušena, saj me to mesto vedno znova očara.
Najprej smo si ogledali habsburško kraljevo palačo Schonbrunn, kjer se sobane bleščijo v škrlatu, žametu in zlatu. Škoda le da ni bilo časa za ogled parka. Nato je sledila krožna vožnja mimo zabaviščnega centra Prater ter mimo poslovnega središča Uno City do Donauturma. Potem pa smo si peš ogledali najzanimivejše Dunajske znamenitosti: Hofburg, stolnico sv. Štefana, opero, univerzo, Votivkirche,...in se nazadnje odpravili še pred mestno hišo (Rathaus), kjer je bil božični sejem. Seveda se z mami nisva mogle odtrgati od stojnic, kjer so prodajali razno božično kramo in nazadnje kupili kar nekaj božičnih okraskov.
Mesto ima poseben božični čar saj je čudovito okrašeno, kuhanc pa tudi najboljši ;) , tako da ga prav gotovo kmalu spet obiščem.

Še nekaj slikic (ostale pa so v albumu):
palača Schonbrunn





jaslice pred mestno hišo



mestno središče



cerkev sv. Štefana

ulični igralci




božični sejem

nedelja, 9. december 2007

Lepota

samo ena slikica, ki je nastala danes zgodaj zjutraj (na sredini se dviga iz megle Šmarna gora), zdajle pa trenutno pada sneg....

četrtek, 6. december 2007

Punčka je...


Ker bila je prava lunca,
rodila se je punca.
In ker na puncah svet stoji,
male navihanke veseli smo prav vsi!

Mamici in očku iskrene čestitke ob rojstvu njune male princeske.

sreda, 5. december 2007

sv. Miklavž


Ja moram se mal pohvalit kaj mi je prinesel tale prijazni mož, ki je bil letos sicer malce zgoden, ampak to verjetno pomeni da sem bila bolj pridna in je najprej prišel k meni ;-). Očitno je opazil kako me ves čas zebe in mi prinesel termofor :) , ki me sedaj prav prijetno greje.

Ste bili tudi vi kaj pridni letos?


Nekaj o sv. Miklavžu:

"V čarobni december, božična in novoletna praznovanja nas popelje starodavni praznik sv. Miklavža, ki je 6. decembra. Gre za prastar praznik, ki izhaja iz poganskih časov in se je v krščanstvu tako zakoreninil kot redkokateri drug praznik. Sveti Nikolaj oziroma Miklavž je svetnik, o katerem ni veliko verodostojnih pričevanj, obstaja pa zato toliko več legend o njegovem življenju in čudežih. Sv. Miklavža upodabljajo v škofovski obleki, s tremi zlatimi kroglami na knjigi, s tremi jabolki, včasih tudi s tremi hlebčki. Jabolka sodijo med obvezne darove, ki jih dobri svetnik prinaša pridnim otrokom v noči s 5. na 6. december. Tri zlate krogle pa simbolizirajo tri mošnje z zlatom, ki naj bi jih svetnik podaril trem revnim dekletom. Iz treh kep zlata so v ljudski domišljiji nastala tri rdeča jabolka. V cerkvenih krogih je bil sv. Nikolaj-Miklavž od 11. stoletja čaščen kot velik priprošnik in čudodelnik. Že tedaj je bil predstavljen kot svetnik, ki prihaja ponoči v preproste kmečke izbe in razkošne mestne hiše, nato pa izgine v temni noči. Na predvečer godu naj bi v škofa oblečeni Miklavž od hiše do hiše prinašal otrokom darila. Praviloma je imel v rokah zlato knjigo, v kateri je bilo vse napisano, dobra in slaba dela. V sorazmerju z njimi so bili tudi darilo in besede, ki jih je namenil: besede pohvale ali graje, vzpodbude za naprej. Na poti ga spremljajo angeli, simboli dobrega, in hudobni duhovi kot so hudiči, parkeljni in zlodeji.

Bil je resnična osebnost, živel je v 3. in 4. stoletju našega štetja v Patari. Rodil se je bogatim staršem, ki sta kmalu umrla za kugo. Nikolaj (njegovo ime v grščini pomeni zmaga ljudstva) je premoženje razdelil med reveže, sam pa odšel v samostan. Kmalu zatem je postal škof v Miri, današnji Turčiji.

Sv. Miklavž je zaradi svoje dobrote med ljudmi zelo priljubljen, zato ni čudno, da so si ga za zavetnika izbrali mnogi, tako mornarji, trgovci, študenti, mlinarji, peki, mesarji, pisarji, tkalci, odvetniki, lekarnarji, voskarji, delavci v kamnolomu, krojači, pa tudi berači, mlada dekleta, ki si želijo moža, neveste, ki se priporočajo za srečno poroko, in žene, ki si želijo otrok. Miklavž je med ljudmi najbolj priljubljen svetnik tudi zato, ker se je spojil s poganskimi šegami in verovanji.

Navada je, da otroci Miklavžu napišejo pismo, v katerem izrazijo svoje želje, in ga nastavijo na okno. Ponekod je navada, da na kamin obesijo posebne nogavice za darila, saj naj bi se Miklavž spustil po dimniku; drugje pa pred vrata postavijo očiščene škornje, copate in cokle ali nastavijo košarice, peharje. Prav vsebina praznika pa se počasi in zanesljivo izgublja iz naše zavesti in še bolj iz zavesti otrok. Navajeni smo, da dobimo bogata darila to tudi brez predsodkov pričakujemo. V pismih Miklavžu nič več ne navajajo bistvenega: razloga, da so si darilo sploh zaslužili. Nobenih dobrih del, pridnosti in prizadevnosti - raje neposredno preidejo k dejstvom: »Dragi Miklavž/Božiček/dedek Mraz, prinesi mi …«

V novejšem času je začel Miklavža izpodrivati Božiček, ki ga je k nam zaneslo iz Amerike, ponekod pa nosi darila tudi Dedek Mraz, ki izvira iz Rusije. Od njiju se Miklavž loči zlasti po naslednjih lastnostih:
-Miklavž je svetnik in stanuje v nebesih, torej prihaja k nam iz nebes
-Miklavž je bil škof, torej je oblečen v škofovska liturgična oblačila, na glavi ima škofovsko kapo, v roki pa škofovsko palico
-Spremljajo ga angeli in parklji
-Miklavž prihaja k nam peš ali tudi na saneh (ki pa jih ne vlečejo severni jeleni, pač pa ponavadi konjska vprega)"