Veš, iskreno sicer upam, da bo tako, kot naj bi bilo. Ampak dvomim, da v resnici kdaj je vse tako, kot je bilo mišljeno. Vedno gre kaj drugače. Včasih se potem šele čez čas pokaže, da je bilo tako pač prav. Tako da se ob dnevu D ne splača preveč jeziti.
Je pa fino, da sta se odločila in se bosta razmeroma hitro (od odločitve) poročila. Midva sva se kakšnih 10 let po zaroki. Najprej štalca, potem smo morali počakati, da si proračun opomore. Potem smo imeli enega otroka, pa še enega. Potem pa sva rekla, konec, poročimo se, in smo imeli čez en mesec žur:)
Vse bo ok. Tudi če ne bo po načrtih. :)
Aja, pa za ljudi okoli sebe in njihove kaprice se ne zmeni. Krog tistih, ki bi želeli odločati, se lahko nevarno hitro širi. Poroka je vajina in za vaju. Enkratna priložnost. :)
Res je to, da je veliko ljudi, ki hočejo odločati o stvareh namesto naju. Prvotno sva si najino poroko tudi zamislila malo drugače, ampak so bili starši mnenja, da če pa ne povabiš na poroko vseh sorodnikov, ter nimaš ¨orenk ohceti¨, da to pa prinaša nesrečo, ter da kaj si bodo pa mislili potem o nas in tako naprej. Ampak dobro na to sva potem pristala tudi zato, da nama ne bo potem kasneje kdaj žal. Potem pa je bil spet problem v tem, da je na sv. Joštu (kjer bo cerkvena poroka) premalo prostora za parkiranje, ter da je previsoko... ampak sem se odločila da od tega pa ne odstopam, ker mi je že od malih nog na Joštu najlepše in sem se zmeraj hotela poročiti tam. Zato sem se tudi odločila, da bom na ta dan probala čim bolj uživat ter se ne obremenjevati s tem, kaj si mislijo drugi. Upam da mi uspe, in da bo to najlepši dan v mojem življenju.
Sploh ne dvomim, da bo to najlepši dan v tvojem življenju. Pa če bo lilo kot iz škafa, pa če bodo sorodniki sitni in zahtevni, pa če nevemkomu kaj ne bo prav. Že ob prvem pregledovanju fotografij se boš s tistimi, ki so zares blizu, smejala. In koliko bo zgodbic za otroke, vnuke, nečake... :)
Zdajle sem prebrala še komentarje in moram pokomentriati še sam.
Res, na ta dan si ti taglavna in ne obremenjuj se z ostalimi. Če komu kaj ni všeč, naj bo pač tiho. Jaz sem na poroki omejila število povabljenih na tiste ljudi, ki mi v življenju kaj pomenijo. Za žlahhto sem se odločila, da povabim tiste, katerih telefonsko imam v imeniku in za katere vem, kdaj imajo rojstni dan. Pa še je bil kdo preveč.
Tastu, ki je jamral, da ne bo harmonike, sem povedala, da na njegovih žurih je pa izključno harmonika, ki meni ni všeč.
Saj malce veselja jim že narediš, ampak v glavnini poskrbi zase.
10 komentarjev:
U, pridno trenirata? Lepa si in tistega lepega dne boš čudovita. :) Si se sama naličila? Vsa čast, če si se!
O hvala. Samo upam da bo šlo tisti dan vse v redu, ker sem že sedaj tako živčna... Naličila pa me je vizažistka, sama se ne znam tako lepo ;).
Res lep make-up, seveda na lepi osnovi:)
Veš, iskreno sicer upam, da bo tako, kot naj bi bilo. Ampak dvomim, da v resnici kdaj je vse tako, kot je bilo mišljeno. Vedno gre kaj drugače. Včasih se potem šele čez čas pokaže, da je bilo tako pač prav. Tako da se ob dnevu D ne splača preveč jeziti.
Je pa fino, da sta se odločila in se bosta razmeroma hitro (od odločitve) poročila. Midva sva se kakšnih 10 let po zaroki. Najprej štalca, potem smo morali počakati, da si proračun opomore. Potem smo imeli enega otroka, pa še enega. Potem pa sva rekla, konec, poročimo se, in smo imeli čez en mesec žur:)
Vse bo ok. Tudi če ne bo po načrtih. :)
Aja, pa za ljudi okoli sebe in njihove kaprice se ne zmeni. Krog tistih, ki bi želeli odločati, se lahko nevarno hitro širi. Poroka je vajina in za vaju. Enkratna priložnost. :)
Hvala za lepe besede. :)
Res je to, da je veliko ljudi, ki hočejo odločati o stvareh namesto naju. Prvotno sva si najino poroko tudi zamislila malo drugače, ampak so bili starši mnenja, da če pa ne povabiš na poroko vseh sorodnikov, ter nimaš ¨orenk ohceti¨, da to pa prinaša nesrečo, ter da kaj si bodo pa mislili potem o nas in tako naprej. Ampak dobro na to sva potem pristala tudi zato, da nama ne bo potem kasneje kdaj žal. Potem pa je bil spet problem v tem, da je na sv. Joštu (kjer bo cerkvena poroka) premalo prostora za parkiranje, ter da je previsoko... ampak sem se odločila da od tega pa ne odstopam, ker mi je že od malih nog na Joštu najlepše in sem se zmeraj hotela poročiti tam. Zato sem se tudi odločila, da bom na ta dan probala čim bolj uživat ter se ne obremenjevati s tem, kaj si mislijo drugi.
Upam da mi uspe, in da bo to najlepši dan v mojem življenju.
Sploh ne dvomim, da bo to najlepši dan v tvojem življenju. Pa če bo lilo kot iz škafa, pa če bodo sorodniki sitni in zahtevni, pa če nevemkomu kaj ne bo prav. Že ob prvem pregledovanju fotografij se boš s tistimi, ki so zares blizu, smejala. In koliko bo zgodbic za otroke, vnuke, nečake... :)
Lepa!
Zdajle sem prebrala še komentarje in moram pokomentriati še sam.
Res, na ta dan si ti taglavna in ne obremenjuj se z ostalimi. Če komu kaj ni všeč, naj bo pač tiho.
Jaz sem na poroki omejila število povabljenih na tiste ljudi, ki mi v življenju kaj pomenijo. Za žlahhto sem se odločila, da povabim tiste, katerih telefonsko imam v imeniku in za katere vem, kdaj imajo rojstni dan. Pa še je bil kdo preveč.
Tastu, ki je jamral, da ne bo harmonike, sem povedala, da na njegovih žurih je pa izključno harmonika, ki meni ni všeč.
Saj malce veselja jim že narediš, ampak v glavnini poskrbi zase.
Pa užiiiivvvajjj!
Anita hvala :))
Bom probala čim bolj uživat in se ne obremenjevati s tem kaj si mislijo drugi.
No gospa, kako je bilo?
Ja tudi mene zanima? :))
Objavite komentar